Upoštevati mora Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Zakona določata, katere evidence mora o delavcih voditi delodajalec in katere podatke morajo te evidence vsebovati.

Na kratko lahko rečemo, da v personalni mapi zaposlenega hranimo vse, kar je povezano z delovnim razmerjem.

Velja pa opozoriti, da zaradi varstva osebnih podatkov ne smemo shraniti fotokopij osebnih dokumentov.

Delodajalci morajo voditi naslednje evidence:
Evidenca zaposlenih delavcih
V evidenco o zaposlenih delavcih se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, vpišejo:

a) podatki o delavcu:
b) podatki o delovnem dovoljenju delavca (tujci):
c) podatki o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi:
č) podatki o prenehanju pogodbe o zaposlitvi:
Smiselno je, da vsebuje personalna mapa za vsakega delavca dokazila o zgoraj navedenih podatkih in ostala dokazila, ki so potrebna za vodenje drugih evidenc s področja dela – tako evidenc o stroških dela in o izrabi delovnega časa – kot tudi evidenc o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.

Evidenca o zaposlenih delavcih se za posameznega delavca začne voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, preneha pa z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi. Smiselno je, da se vodenje evidenc časovno ujema z vodenjem personalne mape delavca.

Pomembno je tudi, da se dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o zaposlenih delavcih, in izvirne listine, na podlagi katerih se vpisujejo podatki v evidenco o zaposlenih delavcih, hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo mora delodajalec predložiti na zahtevo pristojnega organa. Delavec pa mora delodajalcu prijaviti spremembe osebnih podatkov v osmih dneh po nastanku spremembe.
Personalna mapa zaposlenega vsebuje:
Ne koncu lahko zapišemo, da urejena evidenca podatkov o zaposlenih omogoča, da podatke hitro najdemo takrat, ko jih potrebujemo.
Koristne povezave: