V vsakdanji rabi lahko velikokrat zasledimo nepravilno rabo pomišljaja oziroma
vezaja. Njuni vlogi v besedilu velikokrat zamenjujemo, pogosto prav zato, ker
sta si med seboj zelo podobna. Pa vendar, prva in prav gotovo pomembna razlika
med njima, je prav gotovo oblikovne narave, saj ju med seboj najlažje ločimo po
dolžini črtice. Med tem, ko pomišljaj pišemo z daljšo črtico (‒), vezaju pritiče
krajša (-). Pomišljaj je navadno tudi nestično ločilo, s čimer moramo pred ter
za njim vključiti presledek, kar za vezaj, ki je običajno stičen, ne velja.
Primeri: nemško-avstrijska meja, črno-beli film, slovensko-ruski slovar, …
Vezaj veže tudi tvorjenke, nastale iz podrednih zvez, katerih prva sestavina je števka ali samostojna črka oziroma več njih.
Primeri: B-vitamin, 40-letnica, 50-odstoten, TV-sprejemnik, …
Uporabimo ga tudi v primeru, ko sklanjamo kratice, in sicer med kratico iz velikih črk ter končnico, ki jo zapišemo z malo začetnico.
Primeri: NLB-ja, na NTF-ju …
Vezaj pa uporabljamo tudi na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke.
Primer: tri- ali štiri urna zamuda, …
Enodelni in dvodelni nestični pomišljaj
Enodelni nestični pomišljaj uporabljamo, ko želimo poudarjeno ločiti besedo ali misel v stavku.
Primer: Na svetu šteje le eno – delo.
Uporabljamo ga tudi kot matematični simbol, natančneje minus:
10 – 2 = 8
Dvodelni nestični pomišljaj uporabimo kadar želimo vrinjeni stavek ločiti od drugega dela povedi. V vsakdanji rabi tovrstni zapis običajno nadomešča vejica, a sta obe obliki pravilni. Poglejmo primer rabe:
Martin je v času študija – obiskoval ga je v Ljubljani – opravljal različna dela.
Enodelni stični pomišljaj
Z enodelnim stičnim pomišljajem, pri katerem presledkov ne upoštevamo, lahko nadomeščamo predlog od … do, denimo v naslednjem zapisu:
Primerno za otroke, stare 3–7 let.
Pomembno je, da ob uporabi pomišljaja ne izpišemo tudi predloga, denimo stare od 3–7 let, saj je tovrstna raba napačna.
Uporabljamo pa ga tudi pri zapisu minusa pred izmerjeno temperaturo (–3 °C ).
Kdaj uporabljamo vezaj?
Vezaj uporabimo, kadar želimo nadomestiti besedo “in” med zloženimi deli besedila. Namesto, da bi za imenovanje filma v črno-beli barvni tehniki zapisali črni in beli film, lahko s pomočjo vezaja ustvarimo tvorjeno ter zapišemo črno-beli film.Primeri: nemško-avstrijska meja, črno-beli film, slovensko-ruski slovar, …
Vezaj veže tudi tvorjenke, nastale iz podrednih zvez, katerih prva sestavina je števka ali samostojna črka oziroma več njih.
Primeri: B-vitamin, 40-letnica, 50-odstoten, TV-sprejemnik, …
Uporabimo ga tudi v primeru, ko sklanjamo kratice, in sicer med kratico iz velikih črk ter končnico, ki jo zapišemo z malo začetnico.
Primeri: NLB-ja, na NTF-ju …
Vezaj pa uporabljamo tudi na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke.
Primer: tri- ali štiri urna zamuda, …
Raba pomišljaja
Kot smo že omenili, pomišljaj krasi daljša črtica, ločimo pa več načinov njegove rabe. Tako poznamo eno- in dvodelni nestični pomišljaj, kjer pred in med njim obvezno vključimo presledek, kot tudi enodelni stični pomišljaj, pri katerem presledka ne uporabimo.Enodelni in dvodelni nestični pomišljaj
Enodelni nestični pomišljaj uporabljamo, ko želimo poudarjeno ločiti besedo ali misel v stavku.
Primer: Na svetu šteje le eno – delo.
Uporabljamo ga tudi kot matematični simbol, natančneje minus:
10 – 2 = 8
Dvodelni nestični pomišljaj uporabimo kadar želimo vrinjeni stavek ločiti od drugega dela povedi. V vsakdanji rabi tovrstni zapis običajno nadomešča vejica, a sta obe obliki pravilni. Poglejmo primer rabe:
Martin je v času študija – obiskoval ga je v Ljubljani – opravljal različna dela.
Enodelni stični pomišljaj
Z enodelnim stičnim pomišljajem, pri katerem presledkov ne upoštevamo, lahko nadomeščamo predlog od … do, denimo v naslednjem zapisu:
Primerno za otroke, stare 3–7 let.
Pomembno je, da ob uporabi pomišljaja ne izpišemo tudi predloga, denimo stare od 3–7 let, saj je tovrstna raba napačna.
Uporabljamo pa ga tudi pri zapisu minusa pred izmerjeno temperaturo (–3 °C ).
Koristna povezava
- Alkemist, vir članka