Po večdnevnem deževju se je na soboto, 5. junija 2010, prikazalo sonce. 23 pohodnikov iz Kluba tajnic Dolenjske in Bele krajine, Ljubljane in okolice, Krasa in Notranjske in Severne Primorske se je odločilo osvojiti Trdinov vrh.

Prijateljice iz sosednjih klubov sta na Krkinem parkirišču v Ločni pričakali Irena in Olga. Na zbornem mestu v Gabrju pa sva pri Šumečem potoku vse udeležence z dobrodošlico pričakala s Petrom.

Naše članice so ponovno poskrbele za slastno popotnico. Nataša P. ni mogla z nami, zato nam je pripravila okusne sladice in pogačo, prav tako so pekle tudi Vesna W. Mojca in Jadranka, ostali pa smo poskrbeli za »fruštek« in kavico. Olga nam je priskrbela bele čepice našega donatorja Krke, d. d., Novo mesto. Še Sun Mix naše Slavice in že smo bili pripravljeni. Zbrani družbi sta se pridružila še vodiča Darko in Tanja ter naše najboljše polovice Milan, Peter, Roman in Srečko, ki so ves čas skrbeli za dobro voljo. Smeha res ni manjkalo!!!

Prvi daljši postanek smo naredili pri izviru Gospodična, kjer smo se pomladili, nato pa nadaljevali proti našemu cilju. Kljub blatni in spolzki poti smo eni malo hitreje, drugi malo počasneje, pa vendar korajžno, prišli do vrha. JUHUHU!!! Trdinov vrh je bil naš! Celih 1178 metrov. Zmaga za marsikaterega udeleženca pohoda, ki še sam zase ni verjel, da bo zmogel. Pa smo! Vsi! Pozvonili smo pri cerkvici, da se je daleč slišalo, da smo prispeli, si privoščili maksi sendviče naše Tine W. (Panda, s. p.), črnino Srečka ter za hip postali ob Povestih o Gorjancih (o vilah in vinskih prigodah) naše Irene. Pred, med in na koncu poti smo se seveda tudi fotografirali. Naša Jadranka je zagotovo prehodila najdaljšo pot, saj je enkrat fotografirala sprednjo stran kolone, spet drugič je bila čisto zadaj, pa iz strani…

Vračali smo se po pragozdu, tu smo nabrali čemaž, zdravilno in okusno rastlino, ki raste in cveti prav te dni. Irena nam je obljubila, da nam pošlje recepte, da ga bomo znali tudi uporabiti.
Spust do Doma na Gospodični je v veselem razpoloženju hitro minil. Brata Mrhar sta nam postregla z domačo in okusno hrano; mineštro, golažem in »študlom« pa tudi cviček ni manjkal. Pod taktirko Milana smo zapeli dolenjske pesmi ter čestitali ljubljanski kolegici Majdi, ki je dan pred tem praznovala osebni praznik.

Potem pa presenečenje, Jadranka je od Nataše prejela sms sporočilo z zvočnim posnetkom. Mobitel je romal iz rok v roke, od ušesa do ušesa. Nataša je namreč klicala na radio Krka Robija Erjavca ter ga prosila za vzpodbudo pohodnikom ter priskrbela še energično pesem. Kako smo bili veseli, navdušeni… Res lepa pozornost!

Po daljšem odmoru smo se ponovno odpravili v dolino, tokrat do našega startnega mesta. Ob prihodu smo bili blatni, zamazani, utrujeni, pa vendar veseli, da smo skupaj preživeli zares čudovito soboto! Popolnoma smo se strinjali z Darkom, ko je rekel: »da je bil dan preveč lep, da bi ga zapravili za delo.«

Kar nismo se mogli posloviti. Sonček nas je še vedno toplo grel, prav toplo so nas grele tudi besede zahval vsem in obljuba, da se kmalu zopet snidemo! Dobrodošli prijatelji!


 (kliknite na fotografijo in odprla se bo fotogalerija)

 

 (več fotografij)

 
Besedilo: Vesna Medle
Foto: Jadranka Meglen
 
Klub tajnic in poslovnih sekretarjev Dolenjske in Bele krajine